Nikoli nismo prestari, da bi se nekoliko spremenili in se soočili s svojimi strahovi. Naj bo to na začetku vaše »to do« liste, ali pa kot zaključek obdobja, v katerem ste se posvetili delu na sebi. Kakorkoli že, marsikaj se da storiti v povezavi s tistim neprijetnim, tesnobnim, črevo-zavijajočim občutkom ki nas prevzame, ko pogledamo v globino.

Premagajmo strah: Spoznaj svoj strah
Akrofobija ali strah pred višino po navadi uvrščamo med naravne oziroma okoljske fobije, skupaj z akva-fobijo (strah pred vodo) in nikto-fobijo (strah pred temo).
Ko so se naši predniki razvijali, so se z njimi razvijale tudi določene fobije in strahovi povezani z zunanjim svetom. Pravzaprav z zelo dobrim razlogom. Brez prisotnosti strahu namreč naši predniki ne bi bili nikoli pazljivi, in se bi brez vseh skrbi sredi noči odpravili nekam v temo, ne vedoč ali tam kaj ali kdo preži nanje ali ne.
Dandanes pa verjamem, da se velika večina nas ne zanaša več na lov in nabiralništvo za svoje preživetje. To pa pomeni, da določeni naši strahovi sedaj ne služijo več temu, da bi nas obvarovali pred nevarnostmi, temveč nas mnogokrat samo ovirajo in zadržujejo.
Bi rad/a premagal/a to oviro in premagal/a svoj strah? Beri naprej, in dobil/a boš 5 nasvetov kako to storiš.

Poskušaj razumeti, od kod izvira določen strah
V znanju je moč, zato nam že samo razumevanje od kod sploh izvira strah pred višino omogoči, da lahko svoj strah vidimo nekoliko bolj objektivno. Veliko lažje je namreč raziskati racionalnost nekega strahu, z določeno mero objektivnosti. Kajti konec koncev je sposobnost zaznavanja strahu nekaj čisto prvinskega. Strah kot tak, pa pravzaprav sploh ni nič slabega.
Bistvo vsega skupaj pa je, da se zavedamo, da je edina omejitev glede premagovanja svojih strahov zgolj znotraj naših misli.
Naredi raziskavo glede določenega strahu: izsledki te znajo presenetiti
Že dolgo velja, da je bil strah pred višino prirojen strah. Težava pri takšni predpostavki je, da se skoraj odpove rešitvi. Če se nekoliko bolj poglobimo v strah pred višino, dobimo nekaj zanimivih rezultatov.

Morda boste šokirani, ko boste vedeli, da se zdi, da strah pred višino morda res ni "prirojeni" strah.

Zaradi eksperimentov, ki sta jih v šestdesetih izvedla Gibson in Walk, pri katerih so dojenčki poskušali prečkati ogromno stekleno ploščo, vendar so zaradi tako imenovane "vizualne pečine" spodaj (košček materiala pritisnjen neposredno na steklo na eni strani ter zgolj položen na tla na drugi strani kar ustvari občutek višine/globine) je bilo ugotovljeno, da dojenčkovo oklevanje pri prečkanju „vizualne pečine“ pomeni, da so se dojenčki naučili bati višine, ko so se učili plaziti.

Zdi se pa, da raziskave Karen Adolph iz laboratorija za dojenčke na Univerzi v New Yorku kažejo drugače. Raziskava, ki jo je zbrala, izničuje ugotovitve eksperimenta iz leta 1960. Zdi se, da ni strah pred višino tisti, ki otrokom preprečuje, da bi prečkali "vizualno pečino", ampak se dojenčki, ko se naučijo plaziti, kobacati in sčasoma hoditi, bolj zavedajo, kaj je v njihovih mejah in kaj ni. Dojenčki se ne bojijo razdalje ali višine, temveč prilagodljivo zaznavajo koristnost gibanja, torej če okoljski znaki kažejo na nezmožnost prehoda, zakaj sploh poskusiti!

Torej navsezadnje mogoče vaš strah pred višino le ni tako zelo »prirojen« kot ste mogoče mislili. In če strah ni nekaj s čemer ste se rodili, potem lahko sklepamo, da se ga lahko tudi znebimo, ali ga vsaj ublažimo.

Vizualizirajte uspeh

Kot smo že mnogokrat poudarili – naši možgani so zelo mogočna zadeva. Zato, preden se soočite s svojim strahom pred višino in se prijavite na tandemski skok s padalom, si poskušajte v mislih predstavljati vsako podrobnost pričakovane izkušnje. Zavedajte se vseh varnostnih ukrepov, ki vas bodo varovali. Poskusite začutiti občutek varnosti, ki vam ga bo nudil sistem vezi. In navsezadnje, ko se dokončno odločite da se boste zoperstavili strahu pred višino, imejte v mislih, da boste ves čas fizično pripeti na licenciranega profesionalca, ki bo poskrbel za vas. Kajti tam bo za vas, čisto na vsakem koraku.

Dihajte

Ko smo enkrat že dejansko izpostavljeni strahu, mnogi kar nekako pozabijo dihati, ali celo namerno zadržijo svoj dih. Kljub temu, da se to navadno zgodi samo od sebe, pa se poskusite prepričati v nasprotno in globoko vdihnite. Vaše telo potrebuje konstanten pretok zraka skozi pljuča, kajti le tako se boste lahko počutili varno, zbrano in celo sproščeno.

Ne bodite prestrogi do sebe

Ugotoviti kako se uspešno zoperstaviti strahu pred višino ni prav nič kaj lahka naloga, zato nikar ne pričakujte, da ga boste odpravili kar čez noč. Še posebej, če je bil strah v začetku izjemno močan, potem definitivno ne bo vaš prvi korak kar skok s padalom s 4000m. Delajte na tem, da se s strahom soočate malo po malo, dokler le-ta ne izgine.

Ko se boste počutili pripravljeni, pa nikar ne oklevajte. Kontaktirajte nas, in z veseljem vam bomo pokazali, kako zelo vredno je bilo, da ste se strahu zoperstavili.

Count of comments: 0